Najboljša kava v Ljubljani

Priznam, brez kave zjutraj, če se seveda le da, ne na prazen želodec, se moj dan težko začne. Addicted to coffee. Mejbe. Prvo, si ponavadi če je le možno pričaram na domačem ognjišču. Jebena resnica je, da mi lahko zažgana jutranja kava zajebe dan. Dvojno pražena, takoimenovana "prežganka", pokvarjena smetanasta "skisanka" in ostale čarovnije, ki jih po lokalih kuha vrla študentarija, ki doma ne zna speči niti jajca na oko, so mi že prevečkrat "destrucirale" moj lajf. In za to naj plačam od evra pa tja to evra in trideset bakrencev. No go my friend!
Ne bom tarnal nad inflacijo, da se je kava v zadnjih dveh letih podražila za sto procentov, rad plačam, če je kvaliteta ceni primerna. Čeprav že hiter izračun pokaže, da dve kavi na dan, v letu odneseta povprečno mesečno plačo stran!
Danes pa sem prav po sreči kruzal v delu Ljubljane, kjer je včasih strašila šišenska banda in naletel na privlačen kofetino z senčnim vrtom, prijazno šefico-natakarico, in kavo v formi zgoraj na sliki in angelskega okusa ... jebena koffi nebesa.
Presenečen nad dosežkom-presežkom, sem se zapletel v "informativni" pogovor z šefico, ki se je na vprašanje, kje bo letos dopustovala, le kislo nasmehnila in z enim stavkom razkrila še eno potrebno komponento za dober koffe. "Mar naj pustim svoj ljubi kofemašin, kakšni študentki, da mi ga falira in spodi vse redne stranke?!? Torej je potrebna tudi ljubezen za dobro kavo? Ljubezen, dober kofimat, kvalitetna kava in neklonirana voda."
Naročil sem še eno, jo popil z isto slastjo kot prvo in odkorakal naprej v prelep sončen dan. Pa ne sprašujte me kje sem pil to mojstrovino, ker ne povem! Kvantiteta je še vedno uničila kvaliteto.